Avtor: P. R. | Domov |
V sredo, 6. 11. 2024, smo si učenci 7. razreda ogledali predstavo Vinka Möderndorferja – Kit na plaži. Opera z odličnimi solisti in instrumentalisti nas je popeljala v svet najstnice Nike, ki se sooča z značilnimi težavami inteligentne in kljubovalne najstnice. Izkaže se, da ima brata, ki je drugačen… Smo mnenja, da smo se vsi zamislili.
Po nastopu smo se podali na vodeni sprehod po starem mestnem jedru Novega mesta. Kot zanimivost, mesto Novo mesto je nastalo leta 1365 in pred tem omenjen kraj ni bil naseljen. Za primerjavo – Črnomelj se je pred tem omenjal že 137 let (od leta 1228, mesto pa je postalo leta 1407). In ravno zato so ga ljudje že od vsega začetka naprej imenovali Novo mesto, ker je bilo pač v tistem času res novo. Osrednje mesto pokrajine Dolenjske je bilo od Turških vpadov vse od 15. do konca 18. stoletja obdano z obzidjem.
Staro mestno jedro je od leta 2019 prenovljeno in mirnejše, saj je promet zaprt, ulice pa namenjene sproščenemu pohajkovanju. Sprehod smo nadaljevali po obrežju reke Krke, ki s treh strani obdaja mestno jedro. In že smo korakali proti avtobusu, ki nas je popeljal nazaj domov.
Avtor: P. R. | Domov |
MAJA ĐAKOVIĆ – ZLATA UGANKARICA MESECA OKTOBRA
Mesec oktober smo začeli z jesensko uganko. »KDO ŽALUJE V PISANI OBLEKI«? Seveda se odgovor nanaša na pisano naravo, ki je odeta v jesenske barve…
Nestrpni učenci so se v torek, 22. 10. 2024 med glavnim odmorom urno podali v prostore knjižnice z željo, da bi bili prav oni izžrebani (in da bi bil njihov odgovor pravilen). Pod roko Maksa Urha, učenca 6.a razreda je bil izžrebana prva letošnja Zlata ugankarica – Maja Đaković, učenka 7.a razreda. Srebrna ugankarja pa sta Lamija Mujkanović (4.b) in Dario Dervišević (6.a).
Iskreno čestitamo, sočasno pa se zahvaljujemo Piceriji Klepec, da je našo glavno nagrado naredila še toliko privlačnejšo!
Vse ugankarje pa vabimo, da preizkusijo srečo in se potegujejo za naziv Zlati ugankar meseca novembra.
Avtor: P. R. | Domov |
Spoštovani,
v sredo, 23. 10. 2024, se bodo učenci 9. razreda udeležili kulturnega dne.
Zberemo se ob 7.00 uri, odhod izpred šole pa bo ob 7.15 uri. Ogledali si bomo Škrabčevo domačijo v Ribnici in Trubarjevo domačijo v Rašici. Sprehodili se bomo tudi po Ribnici in okolici gradu Turjak. Predvidena vrnitev bo okrog 14.00 ure.
Učenci bodo prejeli malico, kosilo pa bo zaradi poznejše vrnitve odpovedano. Vstopnine (3,50 eur) in strošek prevoza boste poravnali preko mesečne položnice.
Avtor: P. R. | Domov |
Ambasadorji nasmeha je slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali. Članica društva je tudi naša učiteljica Iva s svojo psičko Frido. V torek, 15. 10. 2024, sta nas obiskali v šoli. Učenci Bralnega kluba smo Frido komaj dočakali. Pridno je poslušala naše branje. Brali smo ji živalske zgodbice iz nove knjige Anje Štefan Lisička sestrička. Da ji bo bolj zanimivo, smo izbrali zgodbice o psičkih. Za nagrado, ker smo se pri branju zelo potrudili, nam je Frida pokazala še nekaj trikov. Komaj čakamo, da nas Iva in Frida spet obiščeta, saj sta nam res pričarali nasmeh na obrazu.
Avtor: P. R. | Domov |
OB KULTURNEM DNEVU PO POTEH KRAJINSKEGA PARKA KOLPA
V četrtek, 17. 10. 2024, smo se učenci 6. razredov udeležili kulturnega dne, ki smo ga izvedli v Krajinskem parku Kolpa. Je eden redkih krajinskih parkov v Sloveniji, ki je od leta 2006 razglašen na državnem nivoju. Zato ima tudi svoj upravljavski zavod – Javni zavod Krajinski park Kolpa.
Kolpo načeloma učenci dobro poznamo, saj nam nudi hladno zavetje in osvežitev v brezskrbnih počitniških dneh. A tokrat smo njeno okolico spoznali malo drugače.
Z direktorico zavoda, go. Vesno Fabjan, smo se dobili pri Muzeju na prostem in kulturnem spomeniku lokalnega pomena – Šokčevem dvoru v Žuničih. Tam nam je direktorica predstavila zavarovano območje Krajinskega parka Kolpa in pripovedovala o navadah in življenjskih razmerah v Beli krajini nekoč. Ogledali smo si tudi Čebelarsko učno pot.
Dan smo nadaljevali s sprehodom po Miličih, medtem pa je tekla beseda o naravovarstvu, našem okolju in reki Kolpi.
Že v začetku vasice Miliči smo bili priča bogate uskoške dediščine. Majhne lesene hiške, kal… Kmalu smo prispeli do cerkve, ki so jo Uskoki zgradili v začetku 16. stoletja (med organiziranjem obrambe pred turškimi vdori). Cerkev je obdana z lipami in ponuja prečudovit pogled na Hrvaško. Ob večjih praznikih še vedno potekajo bogoslužja, ki jih izvajajo v srbskem jeziku.
Po ogledu smo se po hribu, mimo vinogradov spustili do našega avtobusa, ki nas je odpeljal nazaj domov.
