V torek, 15. 10. 2024, so imeli devetošolci naravoslovni dan Močeril, merjenja.
Delo so opravili na terenu Izletniške kmetije Zupančič. Ugotavljali so biološko in kemijsko kakovost vodotoka in si ogledali stalno razstavo o našem plitkem krasu, črnem močerilu kot krovni vrsti in potencialni ekološki problematiki.
Preživeli so lepo delovno dopoldne izven šolskih klopi.
Fotografije: Teja Tajčman in Hana Halilović, medijski krožek
Ambasadorji nasmeha je slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali. Članica društva je tudi naša učiteljica Iva s svojo psičko Frido. V torek, 15. 10. 2024, sta nas obiskali v šoli. Učenci Bralnega kluba smo Frido komaj dočakali. Pridno je poslušala naše branje. Brali smo ji živalske zgodbice iz nove knjige Anje Štefan Lisička sestrička. Da ji bo bolj zanimivo, smo izbrali zgodbice o psičkih. Za nagrado, ker smo se pri branju zelo potrudili, nam je Frida pokazala še nekaj trikov. Komaj čakamo, da nas Iva in Frida spet obiščeta, saj sta nam res pričarali nasmeh na obrazu.
Avtorica: Lina Zupančič
OB KULTURNEM DNEVU PO POTEH KRAJINSKEGA PARKA KOLPA
V četrtek, 17. 10. 2024, smo se učenci 6. razredov udeležili kulturnega dne, ki smo ga izvedli v Krajinskem parku Kolpa. Je eden redkih krajinskih parkov v Sloveniji, ki je od leta 2006 razglašen na državnem nivoju. Zato ima tudi svoj upravljavski zavod – Javni zavod Krajinski park Kolpa.
Kolpo načeloma učenci dobro poznamo, saj nam nudi hladno zavetje in osvežitev v brezskrbnih počitniških dneh. A tokrat smo njeno okolico spoznali malo drugače.
Z direktorico zavoda, go. Vesno Fabjan, smo se dobili pri Muzeju na prostem in kulturnem spomeniku lokalnega pomena – Šokčevem dvoru v Žuničih. Tam nam je direktorica predstavila zavarovano območje Krajinskega parka Kolpa in pripovedovala o navadah in življenjskih razmerah v Beli krajini nekoč. Ogledali smo si tudi Čebelarsko učno pot.
Dan smo nadaljevali s sprehodom po Miličih, medtem pa je tekla beseda o naravovarstvu, našem okolju in reki Kolpi.
Že v začetku vasice Miliči smo bili priča bogate uskoške dediščine. Majhne lesene hiške, kal… Kmalu smo prispeli do cerkve, ki so jo Uskoki zgradili v začetku 16. stoletja (med organiziranjem obrambe pred turškimi vdori). Cerkev je obdana z lipami in ponuja prečudovit pogled na Hrvaško. Ob večjih praznikih še vedno potekajo bogoslužja, ki jih izvajajo v srbskem jeziku.
Po ogledu smo se po hribu, mimo vinogradov spustili do našega avtobusa, ki nas je odpeljal nazaj domov.
