Avtor: D. R. | Domov |
Letos so v branju uživali številni učenci naše šole, ki so tudi v tem šolskem letu osvojili bralno značko. Teh učencev je bilo 180. V 9. razredu je bilo 12 ‘zlatih bralcev’, kar pomeni, da so bralno značko osvojili vseh 9 let šolanja. To so Domen Malešič, Kaja Kolbezen, Neža Šikonja, Lara Franko, Gašper Spreizer, Aleksej Aš, Zala Količ, Filip Vehovec, Nejc Malerič, Vita Cindrič Grahek, Zarja Hromc Nedič in Špela Škof.
Bralno značko smo tudi letos zaključili s prireditvijo, ki smo jo imeli 25. maja 2023, in sicer v dveh delih. Program sta povezovali Ana Šenica in Stela Lazarević. Vsi bralci so prejeli priznanja, bralci 1., 4. in 7. razreda tudi mapice, ‘zlati bralci’ pa še posebno priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački.
Gost prireditve je bil pisatelj in medijski multipraktik Žiga X Gombač, ki ga mnogi poznamo po njegovih delih Jastrebov let, Polnočna zajeda, Veverička Muki najde svoj dom, Zgodovina Slovenije v stripu itd. Pripravil je zanimiv nastop, v katerem je pripovedoval o tem, kako je postal pisatelj, kakšen je bil kot učenec ter nam povedal nekaj pravljic. Ob tem nam je tudi zaigral. Na koncu je podelil priznanja.
Čestitamo vsem bralcem in njihovim mentoricam.
Po prireditvi smo članice medijskega krožka Manca Rjavec, Nuša Lamut, Anja Guštin Cvitkovič in Teja Tajčman z gostom izvedle intervju v naši šolski knjižnici.
Manca: Ali ste že bili kdaj v Beli krajini?
Gost: Da, že velikokrat. Nazadnje sem bil tu pred nekaj tedni na Osnovni šoli Metlika, tudi v Črnomlju sem bil že nekajkrat.
Manca: Kaj pomeni črka X med vašim imenom in priimkom?
Gost: Črka X deloma predstavlja moje umetniško ime, izraža pa moj način življenja. Živim brez drog, alkohola, cigaret. S pozitivnim odnosom do življenja. Pa z veliko veliko glasne glasbe.
Manca: Kaj ste po izobrazbi?
Gost: Lahko bi rekli, da sem pisatelj, ustvarjalec za mlade.
Manca: Ali ste že kot mladi radi prebirali knjige?
Gost: Da, seveda, v moji mladosti sicer nismo imeli tako lepe knjižnice, kakršna je vaša. Ampak sem v Ljubljani razvil lep odnos s knjigami. V tej knjižnici sem tudi kot majhen otrok prvič nastopal kot pripovedovalec pravljic mlajšim.
Teja: A se še spomnite vaše najljubše knjige iz otroštva? Kdo je vaš najljubši knjižni junak?
Gost: Da, seveda Bobri, ki jo je napisal Janez Jalen. Ko sem bil mlajši, je bil moj najljubši junak Nikec zaradi njegove zabavnosti. Kasneje pa Ostrorogi Jelen, ki je glavni junak v knjigi Bobri, ker je našel svojo pot in se ni bal iti po njej.
Teja: Kdaj ste se začeli zanimati za poklic pisatelja? Kdo vas je navdušil zanj?
Gost: Začelo se je v osnovni šoli s spisi pri slovenščini. Pa tudi v šolskem glasilu sem pogosto sodeloval, saj sem se pri pisanju dobro počutil. To se ne da primerjati z ničimer drugim. Z zgodbami izpolnjuješ samega sebe in tako rasteš.
Teja: Ste kdaj sodelovali z drugimi pisatelji?
Gost: Pisateljevanje je osamljen poklic. Z drugimi pisatelji se rad družim, navadno na kakšnem nastopu ali dogodku. Pišem pa ne, ker vsak drugače razmišlja. Če bi dvema osebama dali en naslov, bi vsak napisal drugačno zgodbo.
Teja: Ali v svojih delih črpate navdih iz osebnega življenja?
Gost: Navdih se začne tam, kjer trčita notranji svet, to kar čutiš in doživljaš, izkušaš, in zunanji svet, ki ima svoja pravila. To je začetek navdiha. Vsaka knjiga potrebuje navdih.
Nuša: Zelo mi je bila všeč vaša knjiga Jastrebov let. Od kod ste dobili idejo zanjo?
Gost: Tako iz zunanjega kot iz notranjega sveta. Tudi sam sem doživel, da so me starejši učenci ustrahovali, to izkušnjo pa sem združil z otokom, kamor sem hodil na počitnice kot otrok. Otok je bil in mislim, da še vedno je zatočišče beloglavega jastreba. Mnogo ljudi ga je hotelo ujeti in prodati, čeprav je bil takrat zaščiten.
Nuša: Katero vaše delo za otroke in mladino pa je vam najljubše?
Gost: Prav Jastrebov let, saj je tudi moj prvi roman.
Nuša: Najbrž berete tudi knjige drugih slovenskih pisateljev in pesnikov. Katero delo vas je najbolj navdušilo in zakaj?
Gost: Seveda berem dela tudi drugih avtorjev, še najbolj se me dotakne poezija.
Nuša: Kaj pomeni to, da ste medijski multipraktik?
Gost: Delam za različne medije, bil sem tudi glasbeni urednik in novinar, delal sem v agenciji, ki je organizirala koncerte in druge dogodke, v vlogi komentatorja in voditelja sem nastopal na televiziji in tudi delo na radiu mi ni tuje.
Anja: S čim vse se ukvarjate v prostem času?
Gost: Družim se s prijatelji, uživam teči v samoti in pisati. Že od nekdaj rad berem.
Anja: Vemo da ste tudi ultramaratonec. Katera je vaša najdaljša pretečena razdalja? Koliko časa ste zanjo porabili?
Gost: Pretekel sem 110 km v 22 urah.
Anja: Pred leti ste v enem intervjuju omenili, da vas nastop pred učenci utrudi bolj kot maraton. Ali ste do zdaj že nabrali dovolj kondicije za te nastope?
Gost: Seveda, zdaj je že veliko lažje. Med nastopom ne čutim napora, po kakšnem dnevu ali že tisto popoldne pa pride za mano kot nekakšen objem. Takrat premišljujem o tem, kaj sem rekel, kaj se je dogajalo itd.
Anja: Ali trenutno pišete kakšno novo knjigo? Ali nam lahko izdate kaj iz nje?
Gost: Pišem nov mladinski roman. To je zgodba o štirih fantih, ki so odkrili, da se nekaj dogaja z bližnjim jezerom. Na šolo pa dobijo tudi novo učenko. Hkrati pišem še strip, ob tem nastaja še pesniška zbirka … Skratka dela imam za 5 let naprej in bi bilo najboljše, če bi se zaprl za ta čas in ustvarjal.
Avtor: Teja Svetelšek | Domov |
V torek, 23. maja 2023, smo drugi razredi izvedli NARAVOSLOVNI DAN. Z avtobusom smo se odpeljali v Krajinski park Lahinja, kjer smo si ogledali in raziskovali naravne lepote parka.
Imeli smo srečo tudi z vremenom, tako da smo se z veseljem sprehodili po parku. Spoznali in videli smo, da nas obdaja res pester rastlinski in živalski svet, katerega je bilo zanimivo raziskovati. Zvedeli smo tudi, kako so vasi zgledale nekoč in danes, opravljali smo hišna dela kot ljudje nekoč, nosili vodo v škafu, se preizkusili v reševanju ugank in v ptičji opazovalnici poslušali ptičje petje, ki se je razlegalo po prelepi naravi. Raziskovanje in opazovanje narave nas je čisto prevzelo.
S pesmijo in dobro voljo smo se vrnili v šolo in si obljubili, da se bomo še kdaj vrnili v Krajinski park Lahinja. Takrat bomo povabili s seboj tudi starše.
